GNU/Linux‎ > ‎

Blog


New era of storage

objavljeno: 9. jan. 2020 17:06 avtor: Damjan Ziberna

With the amount of data beeing produced each minute these days, many companies are becomming  aware of  the fact that the classic way of storing data is just not cutting it any more to what the needs are.
Today you cannot afford to take performance hits just because a disk failed. Not you can afford to have downtime if your RAID array failes completely.
So what do you do? One way ahead is to be stubborn and get your secondary enterprise storage rack for your secondary data-center with the license and the dark fibre connection to have it mirrored with your primary one. That is if you have the money for all that.
Another way is to put your data into the cloud and have that data mirrored to at least two geographically split sites. This costs a bit extra, but you want to make sure your data is available at all times, do you not? By doing so, you are placing the burden of making storage space scalable to your cloud service provider. 
But wait. What if you do not want to place your data into the cloud just yet or you do not have the need to have that data globally accessible. You just want to scale up your own data center and perhaps make it in sync with your secondary site for backup and/or disaster recovery purposes. How would you go about that without spending a fortune?
The answer is in the title of this article. Nothing new for most of the cloud providers as they must be using something affordable and without the vendor lock-in threat. A solution that would work on off-the-shelf servers, something easily attainable. Something like a software defined storage.
There are some different solutions you can choose from. They are in their essence not the same and should be considered based on your requirements.
Let's name some - CEPH, GLUSTERFS, DRBD, LUSTRE, MOOSEFS. These are some of the open source project that are available to you that go beyond the classical storage. These solutions feature distributed data storage with single or multiple copies of your data that gets written to multiple different disks across different storage units (servers). As you probably have figured out by now, you require multiple servers to run such data storage systems. But if you are at a stage where you are considering abandoning the old ways, you are probably already running on bunch of servers anyway.
There is no "one-fits-all" solution amongs these. You will just have to dig into the features and requirements of each and every one of these or more and carefully examine your data requirements of the future. You might even consider going hybrid by having one copy of your data in your data center and another one (or more) at one of the cloud providers. 
So forget about your classic SAN, NAS or DAS boxes and join the evolution.

Linux in Windows 7 dual-boot

objavljeno: 23. jan. 2012 04:27 avtor: Damjan Ziberna   [ posodobljeno 23. jan. 2012 04:27 ]

Prišel je vikend in z njim odločitev, da preselim svoje datoteke in vse potrebno na novi računalnik. Zadeva gre običajno zelo preprosto - še posebej na linux sistemih. Ker se zadnje čase na linux sistemu vse zelo hitro spreminja in ker se razvijalci odločajo za čim lažji potek namestitve sistema, pride do težav, ki sem jim bil priča tokrat.

Izbrana distribucija linux-a: Fedora 16 64bit
Izbrana verzija MS Windows: Windows 7 Pro 64bit (šolska licenca)
Namestitvena platforma: AMD 990FX z FX-8150 CPU

Kot že mnogokrat poprej sem tudi tokrat najprej testno namestil linux sistem, da sem nekaj dni preizkušal zmogljivosti in delovanje sistema. To je bil uvod v prvo težavo cele zgodbe. Sistem se je odzival normalno in prestal vse teste, ki sem mu jih predstavil (obremenitev CPU, RAM, priklop zunanjih naprav,..).

Za vse, ki niste povsem pozorni na to, kaj se zgodi v ozadju med namestitvijo operacijskega sistema, eno zelo važno opozorilo, ki zna skrajšati potreben čas za namestitev dveh operacijskih sistemov na vaš mlinček :
* Preverite, kakšne vrste particije obstajajo na disku, v kolikor je bil ta že prej v uporabi!

MS Windows nočejo imeti opravka z GUID particijskimi tabelami. Fedora po novem privzeto spremeni disk tako, da se uporabi guid namesto msdos način particioniranja. Razumljiva odločitev razvijalcev, ker je le tako moč uporabiti diskovje, ki je večje od 2TB. A s tem dual-boot z MS Windows odpade.

V kolikor imate na disku GUID particijsko tabelo, jo lahko z uporabo nekega "live" linux medija preprosto zbrišete (prej opravite backup podatkov, ker boste s tem zbrisali celoten disk). Uporabite ukaz:

#parted /dev/sda
(parted) mklabel msdos
(parted) quit

S tem je ustvarjena particijska tabela po starem kopitu, s katerim bodo znali delati tako Windowsi kot tudi linux distribucije.

Ciljna postavitev diskovnih razdelkov za dual-boot:

disk /dev/sda:

Particija 1 : 500MB za linux boot (ext3)
Particija 2: 100MB rezervirana sistemska particija za MS WIndows
Particija 3: 90GB NTFS particija za MS Windows 7
Particija 4: <preostanek prostora> za LVM2 razdelke, ki jih uporabi linux

Potek namestitve:

Ne bi razlagal, kako je potekala moja pot do končne rešitve, saj je bilo z GUID particijsko tabelo nemalo težav, dokler je nisem povsem ukinil. Preidimo kar k optimizirani poti do delujočega sistema.

1. Z uporabo namestitvenega ali "live" medija za Linux pripravi novo primarno particijo, veliko 500MB, ki bo linux-u služila kot razdelek za /boot. Če si sprožil namestitev, jo po pripravi razdelkov prekini (namestitev zahteva kreiranje vsaj še enega razdelka za "/", kar ni problem, ker ga lahko zbrišemo z windows namestitvijo).

2. Zaženi namestitev MS Windows. Ko se prikaže možnost za izbiro diska/razdelka za namestitev, med naprednimi možnostmi ustvarimo nov razdelek, kamor se naj namesti sistem MS WIndows. V kolikor ste v prvem koraku ustvarili še kak dodatni razdelek - razen 500MB, ki je potreben za /boot, ga lahko zdaj zbrišete.  Namestitveni program bo samodejno ustvaril še 100MB velik razdelek, ki ga sistem MS Windows uporablja za svoj zagon (ene vrste /boot za windows). Izberite novonastali razdelek izbrane velikosti za namestitev MS Windows in kliknite gumb "Next/Naprej". Dokončajte namestitev sistema.

3. Uporabite namestitveni medij za linux. Pri namestitvi obvezno izberite ročno razdeljevanje diska. Ne glede na to, ali uporabite logične razdelke, ali LVM razdelke, bodite pozorni na to, da je prvi razdelek na disku, ki ste ga ustvarili v prvem koraku, izbran za "/boot" razdelek. Priporočam, da tu uporabite datotečni sistem ext3 - razen v primeru, da uporabljate SSD disk, pri čemer uporabite ext4. Linux sistem običajno potrebuje en razdelek za izmenjevalni prostor (swap), ter en razdelek za root "/". Jaz osebno uporabljam še ločen razdelek za "/home". Na strežniških sistemih pa je dobro ustvariti razdelke še za "/tmp" ter "/var". Dokončajte namestitev sistema.

V kolikor je namestitev potekala normalno, se vam ob ponovnem zagonu izriše zagonski meni, kjer imate na voljo izbrati med operacijskima sistemoma Linux ter Windows.



1-2 of 2

Comments